objavi na
pozareport.si

forum

Kolumna Marko Crnkovič

Ponedeljek, 21. april 2014 ob 06:47

Musso in Slovenci: on nam o spravi, mi njemu o Sadamu
Slovenska ksenofobija ni to, da grejo nekaterim na živce Neslovenci, ampak da gre vsem na živce Mussomeli
2014 Pozareport

Odpri galerijo

Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji, je državni sovražnik številka ena – vsaj zunanji sovražnik številka ena. Ta sloves si je prislužil s tem, da si je drznil Slovencem že nekajkrat povedati, kar jim gre. Nazadnje je sodu izbil dno s spravo.
 Mussomeli ni nikoli povedal nič takega, česar ne bi povedal že kdo drug. Simbolika odkritja spominske plošče žrtvam vseh vojn in režimov na ograji veleposlaništva ni nič novega. Nič novega niso na plošči zapisane in ob tem izrečene besede. Mussomeli nam govori o stvareh, ki jih neradi slišimo, ker smo nanje alergični.
Kako preprosto je preslišati rojake, kajneda?
Posebna zamera do Mussomelijevega pametovanja o Slovencih izvira iz dejstva, da je tujec – in za nameček še Američan – in za nameček še diplomat.
Sprava je v Sloveniji vsesplošni, a brezpredmetni konsenz. Strinjamo se, da bi morali preseči ideološke delitve in se pokloniti žrtvam. To bi po mnenju vseh blagodejno vplivalo na duševni mir naroda in stanje duha v državi.
S tem pa se že vse konča. Več ko o spravi govorimo, manj je možnosti, da bomo do nje prišli. Desnica se v svojem legitimnem zavzemanju za spravo ne poslužuje vedno najbolj prepričljivih argumentov, niti ponavadi ne ponuja sprejemljivih alternativ za psevdopartizansko simboliko arogantnih ali brezbrižnih levičarjev.
Ti pa po svoji strani prizadevanja nasprotnikov tretirajo kot poskuse revidiranja zgodovine. Nekateri so celo prepričani, da spravo že imamo in da jo kot politično orodje samo forsirajo desničarji, ker ne morejo preboleti, da so bili njihovi ideološki predniki v vojni na napačni strani zgodovine.
In pri vsem tem ni še nihče pomislil, da bi outsider lahko odigral pomembno ali celo odrešilno vlogo mediatorja?
Tujce radi poslušamo, če občudujejo slovenske naravne lepote in športne uspehe. Če nas začnejo magari dobronamerno kritizirati, pa jim zamerimo ali jih vsaj poskušamo utišati s pripombami, da ne razumejo, ker se ne morejo vživeti v našo kožo.
Kritika Američana je še tem bolj specifična: povprečen Slovenec se resda rad prepušča dobrim in slabim platem amerikanizacije vsakdanjega življenja, vendar abstraktnega Američana nima za tako pametnega človeka, da bi bil pripravljen sprejemati nasvete od njega.
Nakar smo iz nedavne ameriške raziskave še izvedeli, da je na lestvici držav, ki ne odobravajo vodilne vloge ZDA v mednarodnih odnosih, Slovenija sedma. Da, sedma: za Palestino, Pakistanom, Libanonom, Jemnom, Irakom in Egiptom ter pred Iranom in Tunizijo.
Kadarkoli je Musso kaj bleknil o nas, so iz mišjih lukenj prilezli strokovnjaki za diplomatski bonton – češ, s kakšno pravico nam bere levite, to se diplomatu ne spodobi, to je vmešavanje, mi smo suverena država, tega si niti ameriški ambasador v Angoli ne bi privoščil.
Res je, da se veleposlaniki praviloma delajo fine in notranjih zadev države gostiteljice ne komentirajo javno ali kaj šele na polemičen ali celo provokativen način.
Treba pa je upoštevati, da Mussomeli ni kateri- in kakršenkoli veleposlanik in da Slovenija ni katera- in kakršnakoli država. Tako kot je on izvenserijski diplomat, ki ga idealizem in pravičništvo silijo povedati, kar misli, je tudi Slovenija izvenserijska država, ki se ima v popolnem nasprotju z dokazi za dovolj pametno, da bo brez pomoči drugih reševala svoje probleme.
Sprava je slovenska travma, ki je očitno ne znamo racionalizirati. In če nam hoče pri tem pomagati očitno dobronameren človek, me ne moti, če je ameriški diplomat. Ali z drugimi besedami: diplomatski bonton je drugorazredna tema, prvorazredna tema je sprava. Argumenti diplomatskega bontona, slovenskega banana-republikanstva, ekskluzivno desničarske udeležbe na odkritju plošče, ameriške hegemonije, genocida nad Indijanci, intervencije v Iraku, pacifikacije Afganistana in odstranitve Osame Bin Ladna so dokaz, da bodisi ne vemo, kaj bi naj naša sprava sploh bila – ali da si je sploh ne želimo.
Saj poznate tisto, da je Slovenija dobro varovana skrivnost? No, najbolje varovane skrivnosti so v omarah slovenske zgodovine.
 
Marko Crnkovič na Twitterju: @crnkovic
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi izdajatelja spletnega portala Požareport.si

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Joseph A. Mussomeli raziskave Osame bin Ladna @crnkovic

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Musso in Slovenci: on nam o spravi, mi njemu o Sadamu