objavi na
pozareport.si

forum

Kolumna Marko Crnkovič

Ponedeljek, 6. oktober 2014 ob 05:36

Moralna prepotentnost, da si tiho kot rit
Živimo v Sloveniji, kjer politika tone vse globlje. Mnogim prepametnim se zdi nevredno s tem ukvarjati. Ampak ne, nimajo prav. Ni več izgovorov
2014 Pozareport

Odpri galerijo

Obstajajo ljudje kot ti in jaz, ki se jim že iz principa ne ljubi (javno) ukvarjati s katerokoli politično trivialnostjo, ker se jim zdi na prvo žogo preveč bedna. Morda se jim zdi preveč očitna in samoumevna in tudi razglašena, da bi še sami pristavljali svoj lonček. Morda se zavedajo, da niso zato študirali ali da so se v karieri že ukvarjali s pametnejšimi stvarmi. Morda so prepričani, da bi jih to umazalo ali vsaj degradiralo njihovo človeško digniteto, da so jim osnovne stvari jasne. Zato so raje tiho.
Ti so seveda manjšina. Večina pa je rada moralna, moralistična - in glasna.
Stvari so prišle tako daleč, da ni težko biti moralen in pameten. Med slovenskimi politiki je ravno toliko takšnih moralnih in intelektualnih debilov, da se večina njihovih volilcev zlahka čuti moralno in intelektualno superiorne nad njimi.
Zadnji ta primer je eden od mariborskih županskih pretendentov, ki si je, prvič, drznil kandidirati, čeprav je bil pred leti obsojen zaradi korupcije - no, zlorabe položaja in resda samo pogojno -, drugič pa je bil potem še nesramen do te mere, da je rekel, da je pozabil, da je bil obsojen, ko je to prišlo na dan.
Kandidiral je pod praporom največje vladne stranke. Ta je rabila približno tri dni, da je na zadrego odreagirala in se kandidatu - sicer že vnaprej popolnemu in predvidljivemu luzerju, za katerega že tako ali tako ni bilo jasno, kako mu je kandidatura sploh prišla na misel - na sam dan volitev medlo, ko je bilo zanimivejših novic (ali vsaj rezultatov) čez glavo, da ne bi preveč vzbujala pozornosti, odpovedala, sam pa je iz nje izstopil.
Predsednik vlade se ima za takšno blagovno znamko, da je svoj priimek in ime posodil za uradno ime stranke. Če ne bi bil tako moralno in intelektualno prepotenten, se ljudje ne bi niti vprašali, zakaj mora njegova stranka razmišljati tri dni o tem, kj naj vendar naredi s pokvarjencem - pa naj bo še tako rehabilitiran -, ki ima sorojake za idiote in ki se je infiltriral v njene moralne nedri.
Primer pa tudi dokazuje, da niti največja vladna stranka ni imuna na politični amaterizem. Kako je mogoče, da človek s takšno osebno zgodovino pride zraven kot županski kandidat v drugem največjem mestu? Ali ga niso prečekirali? Kdo ga je evidentiral? Bo tudi njega Cerar vrgel ven iz stranke?
Aja, saj je tudi Janša obsojen,
pa še v zaporu je, pa je bil izvoljen v parlament …
Aja, Janša je bil po nedolžnem obsojen …
Aja, v Sloveniji živimo, sem čisto pozabil …
Morda pa Miro Cerar ravno zato, ker je baje dober pravnik, ne ve, da ni vse v zakonih in da tudi ni vse stvar zakonov. Pa saj ni ne prvi in ne edini, ki se ne more ali ne zna (hitro) odločiti, kaj naj naredi z ljudmi, ki po zdravi pameti ne bi smeli imeti kaj iskati ne v lokalni ne v državni politiki. Še noben predsednik stranke ni hitro, odločno, nedvoumno in konkretno ukrepal, kadar mu je član naredil sramoto. Še nihče ni rekel - ali kaj šele takoj -, da tak človek ne more biti njihov član, da je razočaran, zgrožen, karkoli, da mu je žal, da se je to zgodilo. V vseh teh primerih z gimnazijskimi spričevali, magisteriji, doktorati in drugimi nazivi, obsodbami, sumi, ovadbami, razkritji, govoricami, ki so jih tako ali drugače naprtili poslancem ali strankarskim veljakom (ali marginalcem) na katerikoli drugi funkciji, se še ni našel predsednik stranke, ki ne bi v najboljšem primeru najprej nekaj dni vsaj mencal in se pretvarjal, da to ni njegova stvar, v najslabšem pa pozival k potrpljenju in se izgovarjal na čakanje na izsledke objektivne preiskave ter drugega, tretjega in petnajstega mnenja ter strokovnih komisij.
Vsi radi moralizirajo, čeprav nihče nikomur ne verjame. (Hecno, ne? Manj ko si zaupamo, bolj moraliziramo.) Ljudje se čutijo nemočne, ker jim je posredniška demokracija spolzela iz rok - bodimo torej vsaj mi moralni, če že politiki niso. Politiki pa pravijo: roke imamo zvezane, lahko se ga nekako znebimo, ampak škoda je že povzročena - ne pomislijo pa na uveljavljanje morale in moralnih zakonov na takšen način, ki zapleteno, zasilno in začasno slovensko zakonodajo nima prav nobene zveze.
Ljudje kot Dobovšek, če so res tako moralni, kot dajejo neprepričljivo slutiti s svojimi manifestativnimi, demonstrativnimi dejanji, naj pridejo z imeni in priimki na dan. Ljudje kot Pezdir, ki so mu po njegovih lastnih izjavah ponujali podkupnino, je imel polna usta državljanskega protikorupcijskega bigotizma, nazadnje pa je ostal tiho in ni več niti muksnil. V zadnjih letih je odstopilo kar nekaj ministrov in ministric, pod zelo verjetno pretvezo, da so lobiji premočni, da bi se proti njim uspešno borili. Slabo mi je, ko slišim za take moraliste. Najlaže je reči, da se tega ne greš.
Slovenija je umazana, moralno umazana. Najbolj pa so jo umazali teoretični moralisti, ki so tiho kot rit. Sploh ne krivim tistih, ki so res kaj zagrešili. Takih je povsod še preveč - toda samo v Sloveniji jih nesposobni puščajo h koritu in mislijo, da je stvar rešena, če se jih post festum nekako znebijo.
 
Marko Crnkovič na Twitterju: @crnkovic
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi izdajatelja spletnega portala Požareport.si

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
cerar Janša Dobovšek Pezdir @crnkovic

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Moralna prepotentnost, da si tiho kot rit