objavi na
pozareport.si

forum

Kolumna Marko Crnkovič

Ponedeljek, 17. november 2014 ob 06:19

Stari, ti obvladaš, zakaj nisi minister?
Miro Cerar je z nekaj kadrovskimi potezami dokončno legitimiral to, da je kdorkoli primeren za karkoli - celo on sam za premiera
2014 Pozareport

Odpri galerijo

Znameniti kuharski mojster Anthony Bourdain v knjigi Kuhinja: Strogo zaupno - Prigode iz kulinaričnega podzemlja opisuje moške srednjih let s podjetniško in gastronomsko žilico, ki se odločijo odpreti restavracijo. Dolga leta jim prijatelji govorijo: "Stari, ti znaš tako dobro kuhat, moral bi odpret restavracijo!"
Tako se končno odločijo, da bodo pustili dobro plačano, a dolgočasno službo. Postrgajo prihranke, poiščejo investitorja, vzamejo kredit. Na začetku lokal še kar uspeva, kmalu pa gre vse skupaj k vragu.
Take sorte človek je Miro Cerar, le da v politiki.
Pa še sreče nima. Kandidat za ministra za gospodarstvo je v petek zaradi domnevnih zdravstvenih težav odpovedal zaslišanje pred pristojno komisijo DZ. Prejšnji minister je po enem mesecu na položaju odstopil zaradi okostnjaka iz omare. Pri predprejšnjem, prvem kandidatu si je mandatar tik pred zdajci sam premislil. Tudi nad tretjim človekom ni nihče navdušen.
Nerodno, če hočeš upokojenca za ministra. Očitno bi bilo treba poleg ženskih kvot uvesti še generacijske.
Polovico vladnih resorjev vodijo tretjeligaši z rezervne klopi, preostanek pa običajni politični in strokovni abonenti za položaje na Gregorčičevi. Če ne štejem samega premiera - in ne vem, zakaj bi ga -, sta v vladi od skupaj petnajstih ministrov dva in pol človeka, ki mi vlivata kolikor-toliko zaupanja, da bi si od njiju upal kaj malega obetati.
Sestava (in sestavljanje) sedanje vlade je samo zadnji primer pojavnih oblik degradacije političnega prostora, do katere prihaja v Sloveniji. Podobno se dogaja tudi v Državnem zboru, ki nazaduje tako vodstveno in funkcionalno kot zasedbeno, in v strankah samih, že pri sestavljanju kandidatnih list.
Toda najhuje je na nivoju vlade. Medtem ko se/nas poslanci ponavadi blamirajo simbolično, moralno, intelektualno, pa zna biti konkretno vodenje konkretnih zadev za državo in državljane bolj usodno.
Do kadrovanja nekompetentnih je občasno prihajalo že v času Pahorjeve vlade, zares razmahnilo pa se je z vlado Alenke Bratušek. Sama je bila najboljši zgled za to, da lahko kdorkoli postane karkoli - zgolj na podlagi domnevnih referenc iz prejšnjih služb, po možnosti in vse pogosteje iz privatnega sektorja. Tako so začeli postajati ministri easy come, easy go kadri kot Stepišnik, Omerzel, Maher, Alenka Trop Skaza.
Ta diletantski, neresni headhunting temelji na navidez veljavni predpostavki, da dosedanji operativci iz vlade nimajo pojma o tem, kar se dogaja v resničnem življenju, in da se človek, ki ni izkusil, kaj pomeni voditi firmo, ne bo obnesel pri vodenju ministrstva.
Fenomen kadrovanja nekompetentnih pa je eskaliral do neslutenih razsežnosti s Cerarjevo vlado. Že sam Cerar je s svojim prihodom na politično sceno dal vedeti, da je v bistvu žrtev vedno bolj veljavnega, četudi zmotnega prepričanja, da je domnevno pameten, sposoben, moralen, uspešen, medijem in volilcem všečen človek, ki se mu ljubi ukvarjati s politiko - češ, skupaj bomo zmogli -, brez posebnega razmišljanja in preverjanja primeren za najodgovornejše politične funkcije.
"Stari, ti si tako pameten/pošten/sposoben, ni ti vseeno, ljudje te cenijo, ti bi moral bit predsednik vlade/minister/državni sekretar."
Rečeno, storjeno. Tako gre to.
Slovenski mandatarji in ministri so podobno pretenciozni in vasezaverovani kot Bourdainovi wannabe restaurateurji. Razlika pa je v tem, da gre v našem primeru za politiko in da so posledice njihovega neuspeha temu primerno bolj javne (s finančno škodo vred).
Kali te degradacije so deloma neizogibne in so tu tako rekoč od nekdaj. Samo milijon nas je krat dva, milijon krat dva, ki ga pomanjkanje kritične mase krotoviči.
Morda bi kak Malcolm Gladwell znal izračunati, kolikšna množica je potrebna za uspešno rekrutacijo stotih ali dvestotih ključnih ljudi, ki so sposobni voditi državo. Seveda pa to ni samo stvar demografije, temveč tudi izobrazbene strukture, političnih standardov, menedžerskih sposobnosti, karakternih lastnosti, družbene morale in pričakovanj volilcev.
Očitno je dovolj tudi milijon krat dva - četudi na nezadovoljstvo vseh. Logično pa je, da to ne morejo biti tako kvalitetni kadri, kot če bi jih črpali iz deset-, 25-, 50-, sto- ali še več -milijonskega bazena.
Seveda pa kot majhna država nismo po defaultu obsojeni na politični škart. Pomembnejše od demografije je tu prepoznavanje lastnih prednosti in pomanjkljivosti, sposobnosti in nesposobnosti. Najpomembnejši pa so kriteriji dopustnosti.
V Sloveniji smo navajeni biti prehitro zadovoljni in odvračati pogled od resničnega stanja. Po eni strani se ljudje na najodgovornejših položajih vedno bolj precenjujejo - in se pustijo precenjevati -, po drugi pa je vedno več dopustno in sprejemljivo. Če slučajno ni, eni odmahnejo z roko, drugi pa pozabijo.
Kriterijev imamo polna usta, pa vendar se konstantno znižujejo. Z vsakimi volitvami, vsako vlado, vsako sejo vlade, vsakim imenovanjem, vsako kandidaturo, vsako politično izjavo, pa tudi z vsakim stavkom na televiziji in v medijih, vsakim malim, navidez nepomembnim mlatenjem prazne slame, vsakim intervjujem, vsakim polpismenim, afirmativno brezpredmetnim komentarjem o sprejemljivosti nesprejemljivega se letvica iz dneva v dan za spoznanje zniža. Vsake toliko se zgrozimo nad novo najnižjo točko, ki da smo jo dosegli, in to vidimo kot dramatičen padec - ne zmenimo pa se za neopazno, vsakdanje zniževanje kriterijev.
Če parafraziram: v slovenski politiki je vse resnično in vse dovoljeno.
 
Marko Crnkovič na Twitterju: @crnkovic
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi izdajatelja spletnega portala Požareport.si
nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Anthony Bourdain miro cerar Pahorjeve Alenke Bratušek Stepišnik Omerzel Maher Alenka Trop Skaza Malcolm Gladwell @crnkovic

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Stari, ti obvladaš, zakaj nisi minister?