objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Torek, 27. maj 2014 ob 07:03

Če Igor Lukšič ne bi odstopil, bi ga mediji masakrirali, kolegi pa odnesli
Potem ko je Lukšič na nedeljskih volitvah v Evropski parlament dobil komaj nekaj več kot za sladkorni trs glasov, vodenje stranke Socialnih demokratov prevzema Dejan Židan
2014 Pozareport

Odpri galerijo

Vse se je začelo in končalo v dobre po ure. Prvak Socialnih demokratov Igor Lukšič je sklical izredni kolegij predsednika stranke, ki se je začel ob enih popoldne. Lukšič je dal na mizo dva predloga. Stranko lahko vodi še naprej, ali pa jo prevzame eden od podpredsednikov. Članom kolegija je dodobra odlleglo, češ Lukšiča ne bo potrebno "odnesti na silo," in pogovor je stekel samo še o drugi možnosti. Lukšič je ponudbo za vodenje stranke nato ponudil obema prisotnima podpredsednikoma (ministru za kmetijstvo in prostor Dejanu Židanu ter velenjskemu županu Bojanu Kontiču) in podpredsednici ter spet izvoljeni evropski poslanki Tanji Fajon (druga podpredsednica Mojca Kleva Kekuš je odpotovala v Bruselj), toda Kontič in Fajonova sta odklonila, Židan pa jo je sprejel. Nihče od prisotnih pa ni Lukšiču rekel, naj še ostane predsednik stranke.
Mimogrede, kolegij je bil polno zaseden, razen, kot rečeno, ni bilo Mojce Kleve Kekuš ter ministra za šolstvo in šport Jerneja Pikala, ki je odpotoval v Izrael.
Po tem ko je Igor Lukšič svojo odstop sporočil tudi zbranim novinarjem pred sedežem stranke na Levstikovi ulici, je bilo med člani kolegija največkrat slišati, da je šlo za "dostojanstveno" dejanje, prenos oblasti pa naj bi stranka opravila na način, kot se spodobi za "resno in veliko" politično stranko.

PO ODSTOPU NASTOPILO - OLAJŠANJE

Vsi, od vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana, do Silve Črnugelj, liderke ženskega foruma znotraj stranke, so si precej oddahnili. Začutili so olajšanje.
Zato tudi nihče ni hotel potrditi scenarija, ki naj bi ga v pisarni generalnega sekretarja Uroša Jauševca sprejeli v nedeljo ponoči, potem ko so Lukšič. Aljuš Pertinač in Pikalo zapustili Levstikovo ter odšli v medijsko središče na Gospodarskem razstavišču. Scenarij, po katerem naj bi Han imel nalogo na kolegiji povedati Lukšiču, da mora odstopiti, sicer ga bodo odstavili.
Igor Lukšič bi kljub polomu na volitvah (ja, Socialni demokrati so dobili kar 63 odstotkov manj volilnih glasov kot na prejšnjih volitvah v Evropski parlament) še imel nekaj teoretičnih možnosti za preživetje na čelu stranke (ki sicer tudi izrazito nerada ruši svoje liderje), če bi v nedeljo zvečer odkritosrčno čestital Fajonovi za izvolitev ter napovedal, da bo vodstvu stranke ponudil svoj odstop. Namesto tega se je Igor Lukšič raje odločil za neverjetno bizarno oceno, češ, "volilno telo je dobro sprejelo namige, da so moja prioriteta državnozborske volitve. Tako bom imel več časa, da stranko peljem nanje ..."
To je med člani stranke SD, še posebej pa med njihovo terensko mrežo, sprožilo silovit revolt. Bilo je namreč jasno, da so preferenčni glasovi za Tanjo Fajon pomenili predvsem protestne glasovi proti Igorju Lukšiču. Jauševca naj bi v nedeljo zvečer in ponedeljek dopoldne poklicalo "vsaj stopetdeset" vodilnih ljiudi iz strankarskega terena, da se nekaj mora zgoditi, pod hudim pritiskom članstva naj bi se znašel tudi Matjaž Han.
Pri tem je zanimiva ocena nekaterih vodilnih članov SD, da bi bil Lukšič verjetno izvoljen za evropskega poslanca, če bi še pred enim tednom svoj odstop z mesta predsednika stranke vezal na morebitni volilni poraz stranke!
Če je danes nedeljski odstop ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta z mesta predsednika Državljanske liste že povsem nepomembna novica (odstop Pavleta Gantarja kot predsednika stranke Zares pa zanima le še posameznike na Twitterju!), potem bo jutri, ko se bo na seji predsedstva Socialnih demokratov tudi formalno zgodil "prenos oblasti" od Lukšiča na Dejana Židana, počasi pozabilo še na - Igorja Lukšiča. Čeprav je Lukšičev odstop, za razliko od odstopa Viranta, že v nedeljo zvečer, še bolj pa včeraj dopoldne, postal ključna postvolilna zahteva in zabava - medijev. Ti bi Lukšiča in stranko SD, če Lukšič ne bi padel, dobesedno zmasakrirali.
Sicer pa na kratko: Igor Lukšič je svojo veliko politično priložnost zapravil po sprejetju famoznega poročila Komisije za preprečevanje korupcije o Janezu Janši in Zoranu Jankoviću. Če bi takrat vztrajal na razpisu predčasnih volitev, bi na volitvah skoraj zanesljivo zmagala SD, Lukšič pa bi postal predsednik vlade. Tovrstne priložnosti pa se v politiki običajno ne ponavljajo. Potem je njegovo kariero na čelu stranke zaznamovala cela vrsta nenavadnih odločitev (čeprav je doktor politilogije), in mimogrede, svojega liderskega položaja, kljub temu, da je junija 2012 na kongresu v Kočevju premagal celo Boruta Pahorja, mu znotraj stranke dejansko nikoli ni uspelo povsem utrditi. Po eni strani se je izkazal kot skrajno "nezanesljiv politik", po drugi strani pa kot odličen analitik odnosov in razmerij znotraj levice. Te je običajno podajal v intervjujih za desne medije (recimo njegov zadnji intervju v tedniku Reporter), medtem ko so mu levi mediji niso nikoli pozabili tistih prvih kritik na račun Alenke Bratušek (Matija Sevšek, eden od tesnih sodelavcev odstopljene premierke, je proti Lukšiču celo vodil specialno medijsko vojno) in nastajajočih strank na levici.
Spomnimo se Lukšičeve legendarne izjave, da "Zares verjame v Solidarnost in da bodo te stranke zbrale le nekaj več kot za sladkorni trs glasov ..."

JANŠA TOČNO NAPOVEDAL NJEGOVO USODO

Neizprosne kritike novih strank levice, pa tudi Gregorja Golobiča) je Lukšič kompenziral z ostrimi ideološkimi napadi na Janšo in SDS.
No, prav Janez Janša pa je že pred časom precej točno napovedal konec Lukšičeve politične kariere in prihod Dejana Židan. To je, da bo Igor Lukšič kot predsednik stranke SD svoj mandat zaključil že pred ali takoj po trenutno aktualnih predčasnih parlamentarnih volitvah.
Igor Lukšič je tudi slabo previdel (podcenil!) reakcije javnosti na pridobitev koncesije njegove soproge in zdravnice Marte Lukšič Macedoni ter njen "prestop" iz javnega v zasebno zdravstvo. Ob hkrati močnem političnem zavzemanju Lukšiča kot predsednika SD za - javno zdravstvo.
Igor Lukšič, ki so ga mediji vedno bolj označevali kot ošabnega cinika, je tudi precej "zaslužen" za nenavadni politični fenomen Igorja Šoltesa. Ko je Lukšič učinkovito zaustavil Šoltesovo imenovanje za ministra za zdravje, Šoltes res ni uspel postati minuster, je pa Lukšič dvignil Šoltesov rejting. Takrat se je zoper Lukšiča zgodil morda celo prelomen upor na terenu stranke SD, povezan s člani Zveze združenj borcev za vrednote Narodnoosvobodilne borbe, kjer Šoltes, zaradi svojega pedigreja vnuka Edvarda Kardelja, uživa veliko podporo.

ŠE ENIGMA DEJAN ŽIDAN

Novi "prvi človek" Dejan Židan, ki zdaj prevzema vodenje stranke SD, je kljub dveletnemu podpredsedniškemu stažu ter ministrski funkciji v dveh vladah, Pahorjevi in Bratuškovi, politično razmeroma nepopisan list papirja.
Nihče namreč točno ne ve, kako se bo znašel v vlogi "prvega človeka", kamor "udarjajo strele", in ali nemara ne držijo govorice, da je Dejan Židan pravzaprav "samo Radovan Žerjav" Socialnih demokratov ...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Igor Lukšič Dejanu Židanu Bojanu Kontiču Tanji Fajon Mojca Kleva Kekuš Jerneja Pikala PO ODSTOPU NASTOPILO - OLAJŠANJE Matjaža Hana Silve Črnugelj Uroša Jauševca aljuš pertinač Gregorja Viranta Pavleta Gantarja Janezu Janši Zoranu Jankoviću Boruta Pahorja Alenke Bratušek matija sevšek Gregorja Golobiča Marte Lukšič Macedoni Igorja Šoltesa Edvarda Kardelja Radovan Žerjav

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Če Igor Lukšič ne bi odstopil, bi ga mediji masakrirali, kolegi pa odnesli