objavi na
pozareport.si

forum

Petek, 6. junij 2014 ob 06:50

Po Titu Tito ali včasih je bilo vse bolje
Razumem nostalgijo ... ne razumem pa zgodovinarja Repeta, pravnika in novopečenega politika Cerarja ter novinarjev ... a razumem sodnico Vesno Pavlič Pivk, razmišlja Bojan Korsika
2014 Pozareport

Odpri galerijo

Si predstavljate, da bi se neka nemška sodnica pojavila na zabavi v opravi hitlerjugenda ...?!
Vedno bolj mi je jasno, da je bil Slovencem jugoslovanski nelegitimen sistem pisan na kožo. Če si bil tiho, se klanjal, bil v partiji, je sistem (beri: Državna varnost) spregledal marsikateri "fuš" (neprijavljeno obrt, pogosta potovanja v tujino, kakšen priboljšek ob nakupih bolniških postelj ...) in tako je bil za apolitične Slovence bliže komunizmu kot kadar koli.
Povprečen Slovenec je svoj demokratični instinkt zadovoljil s šepetanjem "protidržavnih" vicev, ki jih je po dveh ali treh kozarcih pijače zelo verjetno ponavljal za kakim sodelavcem Državne varnosti. Toda tisti, ki jih je oblast zapirala ali so bili v "mobilnem zaporu" (to je popolnoma obkroženi s tajno policijo), bi seveda lahko pripovedovali resnične zgodbe, vendar so bili tiho. Tudi zato, ker od povprečnega Slovenca niso mogli pričakovati sočutja ali milosti zaradi svoje pokončne drže. Kajti Slovenec si je ob političnih zapornikih mislil in šepetal: "Prav mu je, kaj pa se je vtikal v politiko."
Čeprav nisem veren, se mi v tem kontekstu osamosvojitev Slovenije prikazuje kot vedno večji čudež. Kljub vsemu pa si ob osamosvojitvi nisem predstavljal, da bodo mrtvi - Tito - vlekli nas žive v grob. Takrat smo namreč na veliko razpravljali, kdaj bomo postali balkanska Švica, pa je Balkan dohitel in celo delno prehitel nas. Da bomo namreč šli po Titovi poti. Tako kot vsa Jugoslavija, ki je prisegala: "Po Titu Tito."

RAZUMEM NOSTALGIJO

O vsem tem razmišljam, ko gledam na Sabotinu ogromen napis "Tito" ali fotografije sodnice "pionirčice" Vesne Pavlič Pivk (predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani; op.ur.), ki poskakuje v simbolih prejšnjega sistema. Razumem, pa brez zamere, kakšno kuharico, ki se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaposlila na primer v Železarni Ravne. Ob službi za nedoločen čas sta si z možem železarjem kmalu pridobila družbeno stanovanje in vzela na kredit avtomobil zastava 101 ter se s podmladkom vsako leto odpeljala v železarski počitniški dom, ki je imel zelo sindikalne cene. Le kdo ne bi ob tem vzdihnil: "Včasih je bilo vse boljše."
In s stališča posameznika je dejansko tudi bilo.
Ali je potem čudno, da hrvaški Kumrovec, rojstni kraj Josipa Broza Tita, najbolj množično obiskujejo prav Slovenci? Verjetno ne, če k temu prištejemo še iskanje duha mrtvega gospodarja.
Saj Slovenci notorično hlepimo po gospodarju, samo da ta ni Slovenec.
Da ne govorim o tem, da je nostalgija tesno povezana z minulim obdobjem v življenju posameznika, in nisem še srečal junaka, ki bi rekel, da je bilo njegovo življenje nesmiselno in vrženo proč. To pomeni, da bo jugoslovanska generacija v Jugoslaviji iskala zgolj dobre strani, še posebno pod skrbnim patronatom "Kučanove kolone", ki vedno in povsod izkoristi priložnost, da pove, kako je bilo "včasih vse bolje."
Žal pa so nas finančniki hitro postavili na trdna tla, saj dejstva kažejo, da ta družbeni standard ni bil rezultat krepkega dela tisočih delavskih rok, ampak so ključno pomagala tuja posojila, ki jih je najemala Jugoslavija.

NE RAZUMEM PA ... REPETA, CERARJA, NOVINARJEV ...

Če torej našo "kuharico" lahko razumem, pa seveda ne morem razumeti našega zgodovinarja Boža Repeta, ki po "kuharsko" razlaga okoli, da v "Jugoslaviji ni bilo vse tako slabo." Pri tem, da Repe kot poznavalec novejše zgodovine mora vedeti za referat Aleksandra Rankovića iz leta 1958 na partijskem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, v katerem zmagoslavno poroča, da je bilo po letu 1945 v Jugoslaviji eliminiranih 600.000 "razrednih sovražnikov". Fizično ali kako drugače.
Le kako lahko slavimo režim ter njegovega vodjo, ki je pobil ali pozaprl toliko posameznikov?
Ne razumem niti novopečenega strankarskega vodjo Mira Cerarja mlajšega, ki, kot sem že dejal, pionirsko opravo sodnice Vesne Pavlič Pivk le okrca in in njeno dejanje zbagatelizira do skrajnosti. Pri čemer Miro Cerar kot ugleden pravnik ve, da je bil jugoslovanski sistem ne samo nedemokratičen, ampak je deloval zgolj skozi aparat prisile. Da je imel tajne "Uradne liste", da je posameznike zapiral na podlagi njegovega mnenja (133. člen itd).
Ne razumem niti novinarjev, ki o tem početju poročajo povsem nevtralno ali pa vsi po vrsti pravijo, češ le zakaj se dviguje tak hrup, saj je šlo samo za nedolžno šalo.

A RAZUMEM SODNICO VESNO PAVLIČ PIVK

Slovenija je ob osamosvojitvi preprosto prevzela sodni sistem prejšnjega sistema. Tako politična desnica, še bolj pa levica, vsaka zaradi svojih razlogov, ni imela nikakršnega interesa, da bi postavila sodni sistem na temeljih sodobnih zahodnih sodnih sistemov. Rezultat je bil dvajsetletna atrofična perpertuacija sistema, ki se najbolj tragično kaže v tem, da je kar 75 (celo več) odstotkov vseh sodnikov ženskega spola. Kar je absurd, saj poznavalci pravijo, da gre pravnik za "sodnico" takrat, ko zaradi nesposobnosti ne najde boljše zaposlitve.
Da bo absurd še večji, so na vodilnih mestih sodne oblasti izključno moški, ki  pa jih vse po vrsti zaznamujejo takšne ali drugačne afere. In so s tem lahka tarča izsiljevanja. Seveda te razmere terjajo širšo analizo.
Povedali pa smo dovolj, da razumem "kuharsko sodnico" Pavlič Pivkovo. Namreč to, da ne razume, zakaj jo obtožujejo. Saj je šlo le za nedolžen primer pionirske oprave prejšnega sistema.
Ker bo morda kdo mislil, da sem kapricast, bom zaostril primerjavo.
Si predstavljate, da bi se neka nemška sodnica pojavila na zabavi v opravi politične stranke ali, bognedaj, v opravi hitlerjugenda (seveda primerjava z Nemčijo šepa, saj je Jugoslavija pod Titovim vodstvom pobila "samo" nekaj sto tisoč ljudi).

V OZADJU JE SEVEDA POLITIKA

Kar sem zapisal tu, nikakor ne bo prepričalo slovenske "kuharice" ali "kuharja" (saj nas ni nihče preganjal, za poboje nismo vedeli). Že zato ne, ker so se resnično imeli dobro. Na tem pa zelo spretno jaha tako imenovana leva politika, ki današnjemu volilcu prišepetava: "Voli za nas in rožnata preteklost se bo vrnila. Po Titu Tito."
To, da je "leva politika", družno z jugoslovansko, pripeljala Slovenijo leta 1990 v popolno finančno razsulo in da je "leva politika" (ob nesposobni "desni") razsulo ponovila tudi leta 2014, pa je proti prepričanju "kuharjev" in "kuharic", "kuharskih sodnic, kuharskih uglednih pravnikov, kuharskih zgodovinarjev" ... pravzaprav zanemarljivo dejstvo. Saj "včasih je bilo vse bolje."
 
Bojan Korsika je podjetnik in publicist
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi izdajatelja spletnega portala Požareport.si

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Vesna Pavlič Pivk Milan Kučan božo repe aleksander ranković miro cerar josip broz tito

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Po Titu Tito ali včasih je bilo vse bolje