objavi na
pozareport.si

forum

Kolumna Marko Crnkovič

Ponedeljek, 7. julij 2014 ob 06:51

Pat je boljši kot mat
V zadnji Sobotni prilogi Dela so Alenka Bratušek, Zvonko Černač, Karl Erjavec in Zoran Janković razložili - vsak posebej -, s kom nočejo v koalicijo
2014 Pozareport

Odpri galerijo

Karl Erjavec: "Bojim […] se, da bo po volitvah nastala velika koalicija med Janezom Janšo in Mirom Cerarjem po vzoru nemških in avstrijskih velikih koalicij. […] Desus del tega absolutno ne bi bil. V vsakem primeru pa bi lahko po 13. juliju, kakor kažejo ankete, zavladala ena žalost."
Zakaj točno Desus ne bi šel v to in zakaj bi bila taka koalicija žalost, ni povedal - niti ga ni novinar vprašal, ker je tako ali tako samoumevno, da so velike koalicije varanje volilcev. Voliš enega, za dobro vago demokracije pa dobiš še drugega, ki ga ne le nisi volil, ampak ga niti nikoli ne bi.
Kakorkoli, iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob je hitro priletela ptička in tvitnila: "Tega filma ne bo, (Erjavec) zaman straši svoje volilce. SDS ne bo šla v koalicijo s strankami brez programa in brez časti."
Uf, močno in udarno!
Not so fast, JJ! Tvoj štelfertreter pravi drugače:
Zvonko Černač (na vprašanje, "ali je kakšna stranka, s katero v nobenem primeru ne bi želeli oblikovati koalicije"): "Tega zadržka pri nas ni. Vidim, da imajo drugi zadržke do naše stranke; vendar ta zadržek ni vsebinski, temveč je druge narave. To je v politiki slabo. Osebne ali drugačne antipatije, ko gre za državo, ne smejo biti pomembne."
Naprej.
Alenka Bratušek: "Volilci morajo vedeti, ali bo Miro Cerar po volitvah sodeloval z Janezom Janšo ali ne. Do tega se jasno in glasno še ni opredelil. Zavedati se moramo, da raziskave kažejo možnost, da skupaj dosežeta ustavno večino. […] Zato pred volitvami potrebujemo odgovor, ali je za Cerarja sodelovanje s stranko, ki podpira korupcijo, sprejemljivo."
Zoran Janković: "Povem pa, da kompromisov pri gospodarskem programu, ohranjanju javnega šolstva in javnega zdravstva ne bo. Poglejte, kam so nas pripeljali kompromisi v zadnjem desetletju. Ne vidim možnosti, da bi se za koalicijo pogajali z SDS. Njihov gospodarski program je nasprotje našemu in je poguben za Slovenijo."
Zanimivo, kajneda, da je edina stranka, s katero druge tri v teh intervjujih ne bi šle v koalicijo, obenem tudi edina, ki bi pa šla - tako vsaj pravi podpredsednik - s katerokoli.
Dejstvo je, da se še nikoli ni nobena desna stranka bala velike koalicije ali se že vnaprej zgražala, da to ne bi bilo dobro, možno ali celo moralno. Desničarji so bili vedno za stvar, levičarji nikoli. Za njih je velika koalicija bavbav. Levičarji živijo od visokih moralnih načel, kajneda, medtem ko na desnici ne beseda ne doslednost ne veljata nič. Desničar bi dušo prodal, da bi se dokopal do oblasti.
Ti nazori so verjetno del samodeklarirane levičarske normalnosti. Sicer pa je iz teh izjav mogoče izluščiti še marsikaj.
Kompromis je v našem jeziku iz iste jezikovne družine kot kapitalizem - beseda, h kateri spada in paše pridevnik "gnili". Velja za nekaj slabega, seveda po krivici. Kompromis je dogovor s popuščanjem, prilagajanjem, zbliževanjem stališč, ponoven razmislek v procesu od ideje do realizacije, nujen v vsakem teamu.
Kompromis je, da se znaš zmenit. Janković nima pojma, ko pravi, češ, kam so nas pripeljali kompromisi. Daleč nas je pripeljalo kvečjemu to, da kompromisov ni bilo in da torej tudi cilji niso bili doseženi zaradi nepopustljivosti, doslednosti, načelnosti - kar politikom tako lepo zveni, nam bedakom pa blazno imponira - ali pa iz banalne trme.
Naslednja stvar, ki politike odvrača od velike koalicije, je strah. Ne boji se samo Bratuškova in ne boji se samo poraza ali celo tega, da bo ostala na parkirišču pred parlamentom. Si predstavljate, ustavna večina!? Kdorkoli bi jo imel, bi jo zlorabil. Dvotretjinska večina je za slovenske politike nepredstavljiva in pomeni grožnjo demokraciji. Majhne stranke, majhne številke (in majhni politiki) s svojimi razfrčkanimi procentki so domnevna varovalka, da lahko mirno spimo.
Nihče ni zadovoljen - ne volilci ne politiki - z volilnim sistemom, velikostnimi razredi moči strank, histeričnim ustanavljanjem novih in novih, s politično kulturo in načinom vodenja nasploh, predvsem pa s koalicijsko matematiko - toda vse to nam prodajajo kot način demokratične (samo)kontrole, ki da je nekakšna politična vrednota. Več ko imajo majhni luzerji, ki so se komajda prebili v parlament, problemov s preračunavanjem odstotkov in sestavljanjem koalicijske pogodbe, bolje za demokracijo. Pat je boljši kot mat.
Vse to je tudi PR. Politiki so znani po tem, da hitro snedejo besedo, ki so jo še nedavno morda izrekli iz prepričanja - volilci pa hitro pozabljamo.
Samopodobe strank temeljijo na narcizmu majhnih razlik. Čeprav se vsaka stranka sama sebi zdi svet zase in se ima za bistveno pametnejšo, ambicioznejšo, moralnejšo od konkurenčnih, so razlike v resnici majhne, če že ne zanemarljive. In ko da to ne bi bilo dovolj že s te strani, tudi volilci potenciramo razlike med strankami, ker zmotno domnevamo, da se bo še nas prijelo nekaj te ekskluzivnosti.
 
Marko Crnkovič na Twitterju: @crnkovic
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi izdajatelja spletnega portala Požareport.si

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
karl erjavec Janezom Janšo Mirom Cerarjem Zvonko Černač Alenka Bratušek zoran janković @crnkovic

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Pat je boljši kot mat