Miro Cerar je zmagal kot politični začetnik in novinec, ki mu je z nekaj plehkimi, a sprejemljivimi frazami uspelo naplahtati vsega hudega vajene volilce. Razlika je le v tem, da se mu bodo - ali so se mu že - rade volje pustili naplahtati, ker so prepričani, da ni politik, da ne deluje kot politik in da ne zgleda kot politik.
Miro Cerar je zmagal kot nekdo, ki se je delal - ali so ga delali - pametnega na televiziji tako dolgo, da je še sam začel verjeti, da je od pametovanja v medijih do pooblastila za spravljanje države v red samo korak, en sam, majhen, neznaten in neusoden korak. Zmaga Mira Cerarja je zmagoslavno žegnanje teh tipično slovenskih notranjih konfliktov, iz katerih smo se naučili delati politične, socialne in psihološke vrline: skromnosti in prepotentnosti ter dobronamernosti in diaboličnega gona, da bi se šli politiko kot nejevoljo moči; solidarnosti in kontrole; pridnosti in lenobe, da bi najprej in raje pokrbeli zase; ubogljivosti in uporništva do izvirnosti; normalnosti in povprečnosti kot nadomestka za tveganje.
Miro Cerar je zmagal kot nekoliko maskuliniziran dokaz, da bi na volitvah zlahka zmagala Nataša Pirc Musar, če bi le bila dovolj nora ali pametna, da bi ustanovila stranko. Še več! Cerar je ultimativni dokaz, da je na volitvah možno zmagati, če si ljudem simpatičen - karkoli že to pomeni.
Imel sem cel kup razlogov, da ne volim Mira Cerarja - pa vendar sem nazadnje volil prav zanj.
Tik pred zdajci se mi je dokončno zmešalo in sem s tresočo roko dejansko obkrožil nekega njegovega iks-ipsilon kandidata (za katerega lahko le upam, da ni tisti, ki ga poznam pod tem imenom, temveč samo njegov soimenjak).
Volit sem šel nerad in nepripravljen - politično in psihološko. Slutil sem, da bodo rezultati za državo in zame dizaster. Več kot en mesec se mi ni ljubilo ukvarjati z volilno izbiro, sam pri sebi nisem zbrano in sistematično tuhtal, gostilniške debate sem poslušal le napol, nisem se delal pametnega ne pred sabo ne pred drugimi, soočenj nisem gledal, intervjuje bral le minimalno. Cinično sem užival v spirali negotovosti in samouresničujoči se lahkomiselnosti odločitve. Eksperimentiral sem. Hotel sem z lastno izkušnjo dokazati, da so letošnje parlamentarne volitve abnormalne.
Razmišljal sem, ali naj nemočno kljubujem levičarskemu socialnemu in ekonomskemu pandemoniju kot odgovoru na desničarski ideološki pandemonij, ki je izbruhnil v zadnji fazi afere Patria, in volim SDS, pa nisem mogel, ker mi grejo preveč na živce - sicer bi jih z veseljem podprl, če bi bili bolj normalni (po mojih merilih, ne Mencingerjevih).
V rokavu sem skrival rezervnega aduta: kaj pa če bi po dolgem času spet enkrat volil NSi? Ta stranka je zame sprejemljiva alternativa za SDS, vendar so se mi za konkretno sezono pomlad-poletje 2014 zdeli preveč predvidljivi in ponošeni. Že na evropskih volitvah sem namreč volil Peterleta, zato bi to bilo za moje pojme že preveč dosledno.
Kljub temu pa sem zanihal nazaj, ko je v četrtek Peter Frankl, ki mu zaupam, v Financah napisal, da je najbolj normalna volilna izbira Ljudmila Novak in da je smiselno voliti NSi.
Bil sem že tako rekoč odločen. Potem pa sem v petek prebral esej Luke G. Lisjaka v Časniku.
Čeprav je bil tekst zastavljen in uglašen kot nedvoumna kritika, skoraj satira, je name deloval popolnoma nasprotno. Strinjal sem se s skoraj vsem, kar je Lisjak napisal. Daleč najbolj pa so me prepričali tisti deli analize, kjer ugotavlja, da deluje Cerar prepričljivo in zmagovalno zato, ker "svoj uspeh gradi izključno s poudarjanjem tega, kar je malodane izginilo iz slovenskega političnega diskurza: zmernosti, preudarnosti, poštenosti, strokovnosti, zavračanja demagogije. […] Na politični sceni, ujeti v krču izključujočih diskurzov in medsebojne demonizacije, je uspel z izpostavljanjem tega, kar je drugod utihnilo. Je dobesedno simptom odsotnosti."
Fenomen zmage Mira Cerarja je dejansko tudi v tem, da je premočno zmagal kljub temu, da so ga vsi, ampak res vsi tako imenovani mnenjski voditelji in politični analitiki - vključno s tistimi, ki za to niso plačani drugače kot z naslednjo rundo - dobesedno prezirali. Že marsikoga niso mogli niti živega in ga še vedno ne morejo, toda še nikogar niso sesuvali tako v en glas in tako ekumenično, onstran vseh političnih ločnic, kot da gre za skupnega zunanjega sovražnika.
Ta nenačelna koalicija proti Cerarju mi ni šla v račun in mi je že prej dajala misliti - ne bi pa zanj volil samo zanalašč in proti toku. Toda nazadnje, tudi pod vplivom teksta, sem vendarle preklopil. Bodimo pošteni: ali je Cerar dokazano nekompetenten, prazen, povprečen, abstrakten, brezbarven, dezorientiran, brez političnega libida, idej, moči?
Dokazljivo mogoče, dokazano pa zagotovo ne.
Miro Cerar je zmagal kot nekdo, ki se je delal - ali so ga delali - pametnega na televiziji tako dolgo, da je še sam začel verjeti, da je od pametovanja v medijih do pooblastila za spravljanje države v red samo korak, en sam, majhen, neznaten in neusoden korak. Zmaga Mira Cerarja je zmagoslavno žegnanje teh tipično slovenskih notranjih konfliktov, iz katerih smo se naučili delati politične, socialne in psihološke vrline: skromnosti in prepotentnosti ter dobronamernosti in diaboličnega gona, da bi se šli politiko kot nejevoljo moči; solidarnosti in kontrole; pridnosti in lenobe, da bi najprej in raje pokrbeli zase; ubogljivosti in uporništva do izvirnosti; normalnosti in povprečnosti kot nadomestka za tveganje.
Miro Cerar je zmagal kot nekoliko maskuliniziran dokaz, da bi na volitvah zlahka zmagala Nataša Pirc Musar, če bi le bila dovolj nora ali pametna, da bi ustanovila stranko. Še več! Cerar je ultimativni dokaz, da je na volitvah možno zmagati, če si ljudem simpatičen - karkoli že to pomeni.
Imel sem cel kup razlogov, da ne volim Mira Cerarja - pa vendar sem nazadnje volil prav zanj.
Tik pred zdajci se mi je dokončno zmešalo in sem s tresočo roko dejansko obkrožil nekega njegovega iks-ipsilon kandidata (za katerega lahko le upam, da ni tisti, ki ga poznam pod tem imenom, temveč samo njegov soimenjak).
Volit sem šel nerad in nepripravljen - politično in psihološko. Slutil sem, da bodo rezultati za državo in zame dizaster. Več kot en mesec se mi ni ljubilo ukvarjati z volilno izbiro, sam pri sebi nisem zbrano in sistematično tuhtal, gostilniške debate sem poslušal le napol, nisem se delal pametnega ne pred sabo ne pred drugimi, soočenj nisem gledal, intervjuje bral le minimalno. Cinično sem užival v spirali negotovosti in samouresničujoči se lahkomiselnosti odločitve. Eksperimentiral sem. Hotel sem z lastno izkušnjo dokazati, da so letošnje parlamentarne volitve abnormalne.
Razmišljal sem, ali naj nemočno kljubujem levičarskemu socialnemu in ekonomskemu pandemoniju kot odgovoru na desničarski ideološki pandemonij, ki je izbruhnil v zadnji fazi afere Patria, in volim SDS, pa nisem mogel, ker mi grejo preveč na živce - sicer bi jih z veseljem podprl, če bi bili bolj normalni (po mojih merilih, ne Mencingerjevih).
V rokavu sem skrival rezervnega aduta: kaj pa če bi po dolgem času spet enkrat volil NSi? Ta stranka je zame sprejemljiva alternativa za SDS, vendar so se mi za konkretno sezono pomlad-poletje 2014 zdeli preveč predvidljivi in ponošeni. Že na evropskih volitvah sem namreč volil Peterleta, zato bi to bilo za moje pojme že preveč dosledno.
Kljub temu pa sem zanihal nazaj, ko je v četrtek Peter Frankl, ki mu zaupam, v Financah napisal, da je najbolj normalna volilna izbira Ljudmila Novak in da je smiselno voliti NSi.
Bil sem že tako rekoč odločen. Potem pa sem v petek prebral esej Luke G. Lisjaka v Časniku.
Čeprav je bil tekst zastavljen in uglašen kot nedvoumna kritika, skoraj satira, je name deloval popolnoma nasprotno. Strinjal sem se s skoraj vsem, kar je Lisjak napisal. Daleč najbolj pa so me prepričali tisti deli analize, kjer ugotavlja, da deluje Cerar prepričljivo in zmagovalno zato, ker "svoj uspeh gradi izključno s poudarjanjem tega, kar je malodane izginilo iz slovenskega političnega diskurza: zmernosti, preudarnosti, poštenosti, strokovnosti, zavračanja demagogije. […] Na politični sceni, ujeti v krču izključujočih diskurzov in medsebojne demonizacije, je uspel z izpostavljanjem tega, kar je drugod utihnilo. Je dobesedno simptom odsotnosti."
Fenomen zmage Mira Cerarja je dejansko tudi v tem, da je premočno zmagal kljub temu, da so ga vsi, ampak res vsi tako imenovani mnenjski voditelji in politični analitiki - vključno s tistimi, ki za to niso plačani drugače kot z naslednjo rundo - dobesedno prezirali. Že marsikoga niso mogli niti živega in ga še vedno ne morejo, toda še nikogar niso sesuvali tako v en glas in tako ekumenično, onstran vseh političnih ločnic, kot da gre za skupnega zunanjega sovražnika.
Ta nenačelna koalicija proti Cerarju mi ni šla v račun in mi je že prej dajala misliti - ne bi pa zanj volil samo zanalašč in proti toku. Toda nazadnje, tudi pod vplivom teksta, sem vendarle preklopil. Bodimo pošteni: ali je Cerar dokazano nekompetenten, prazen, povprečen, abstrakten, brezbarven, dezorientiran, brez političnega libida, idej, moči?
Dokazljivo mogoče, dokazano pa zagotovo ne.
Marko Crnkovič na Twitterju: @crnkovic
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi izdajatelja spletnega portala Požareport.si
nalagam...
Komentarji (49)
Jul 15, 2014
0
Preveri Požar, da ga ne daje že demenca in so ga zato vrgli z Dela, saj so njegovi članki vse bolj zmedeni.
Jul 14, 2014
0
Predlagam,
strokovno analizo vseh Cerarjevih pravnih komentarjev!
Časovno od Depale vasi do danes
predvsem glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin!
Črka in duh zakonov, ustave in Evropskih konvencij?
Jul 14, 2014
0
Prava zmagovalca sta murgljo in giovanni, ki sta tudi izločila iz politike jankovića. Slovenceljni pa mislijo, da se jim bosta cedila med in mleko. Ne bodo ju niti videli, razen od daleč.
Jul 14, 2014
0
Požar tega odsluženega pisunčka objavlja zgolj še zato, da ima v ponedeljek vsak neki na strani. Ker se mu ob nedeljah ne da delat, da bi v ponedeljek kaj pokazal. Me res zanima, kaj bo letos OBRATOVANJE SPLETNIH PORTALOV, MARKO CRNKOVIČ S.P. prikazal v Ajpes bilancah...
Jul 14, 2014
0
Cerar bi zmagal, četudi se ne bi pojavil na nobenem soočenju in hkrati ne visel na nobenem reklamnem panoju. Zmagal bi, ker je bil izbor udbomafije. Kučanov izbor. To o njegovi zmernosti, poštenosti, vse to je brez veze. Lačni in brezposelni v državi si tega ne morejo namazati na kruh. On, Zdenkin sin, pa je za svoje gobezdanje, za svoja privilegirana svetovanja, vsak mesec stlačil v žep sedem, osem tisočakov. Je to etično in moralno, v deželi obubožanih, ponižanih in lačnih ljudi in otrok? Nikakor ni, sploh,ker gre za nekoga, ki je s svojimi zakoni le pomagal pri ustvarjanju vseh teh prevaranih množic... Vsa ta murgelska, komunistična banda ima krvave roke. Le trudijo se, da bi z vsako novo generacijo, sprali in prekrili krvave madeže med prsti. Pa jim ne uspeva najbolje. Vedno znova ustvarjajo nove žrtve zločinskega sistema, s katerim vladajo.
Jul 14, 2014
0
Ekonomski “psihiatri” o volitvah
Skorajda zabavno je, če ne bi živeli v tako resnih časih, slediti izjavam neoliberalnih ekonomistov, ki bi zaradi volilnega uspeha stranke, ki si prizadeva za demokratični socializem, najraje kar vso slovensko nacijo poslali k psihiatru. Slovenski volilci smo …
http://za-misli.si/kolumne/rok-kralj/1724-ekonomski-psihiatri-o-volitvah
Jul 14, 2014
0
Cerar večje škode, kot so jo napravili predhodniki, ne more narediti.
Jul 14, 2014
0
Požar, tega tipa ti pa res ni treba redit!!!
Jul 14, 2014
0
crni je idiot, ki bi rad bil savant kot vse murgeljske kursadžije.
Jul 14, 2014
0
Od kretena, kakršen si ti, drugega kot to niti ni pričakovati. Da pa o svojem psihiatričnem idiotizmu nato še javno pišeš, je pa krtenizem prve vrste. Dal si mi razlog, da se na Požar zatečem le kot vikendaš. Iz rednega in zvestega bralca, si me naredil padalca. Idiot.
Jul 14, 2014
0
In kaj zdaj? Si idiot ali nisi, nakladač?
Jul 14, 2014
0
http://www.portalplus.si/240/saibaba-cerar-kizo-ti-obljublja-jebal-te-bom-do-zadnje-kaplje-politicne-krvi/
Perovičev favorit, Delov in Dnevnikov heroj, RTV-jevsko božanstvo =CMERAR
Jul 14, 2014
0
Pa smo dobili najbolj načelen dvojćek : crnkovića, ki je kvaćkal, da se ne bo udeležil volitev in jankovića, ki se je urbi et orbi hvalisal - kot ponavadi - da bo zmagal pa ne bo prestopil niti praga DZ, kar je najsramotnejši poraz neke stranke v RS od 1992 naprej, pa ne bo NITI odstopil. Dvojćka res sodita skupaj.
Jul 14, 2014
0
.
Idiot savant je volil Mira Cerarja in tudi Marko Crnkovič je volil Cerarja, ritoliznik !!!
Jul 14, 2014
0
Zopet v sedlu.
Končno smo ugrabili državo.Zavladal bo levi fašizem.
Odpuščanj v javni upravi ne bo.Zaposlena bo vsa žlahta.
REGRES-DOPUST-BOLNIŠKA-PLAČAN ŠTUDIJ-IZREDNI DOPUST-UGODNOSTI-DOPOLDNE PLAČA V JAVNEM SEKTORJU ,POPOLDNE PRI ZASEBNIKU,UGODNI BRZOBRESTNI KREDITI,NAGRADE,.......
Plače bodo višje ,pač glede na izobrazbo in ne po delu.
GOSPODARSTVO,DELAVCI V GOSPODARSTVU,VARČEVANJE?!?!?!
KAJ JE ŽE TO?!?!?!?.