objavi na
pozareport.si

forum

Kolumna Bojan Korsika

Petek, 19. september 2014 ob 07:00

Juncker, Janša in hladno orožje. In še R. Jordan vis-à-vis A. Bratušek
Bratuškova bi tudi s Haiderjem, če bi bil še živ, v irhastih kratkih hlačah in gojzaricah prepevala Horst-Wessel-Lied, če bi ocenila, skupaj z ZaresSvetovalci, da bi s tem kaj pridobila, meni Bojan Korsika
2014 Pozareport

Odpri galerijo

Čeprav sem kombinacijo Janeza Janše, Jeana-Clauda Junckerja, Alenke Bratušek in celega tropa "levih" politikov nazadnje že presojal, pa Janševo pismo v Bruselj terja ponovno presojo.

JEAN-CLAUDE JUNCKER NAS JE S HLADNIM OROŽJEM

Verjetno bo Janševo pismo Junckerju, da je z izbiro Alenke Bratušek Sloveniji "zasadil nož v hrbet", postalo naša negativna politična klasika. Nadalje, da je Bratuškova daleč najbolj nesposobna izbira za komisarko, s "stotinami protievropskih izjav". Povrh pa, da je še pela "komunistično" pesem Bandiera rossa. Torej, le kako lahko konservativec Juncker izbere v bistvu "najmanj" primerno osebo iz Slovenije za funkcijo evropske komisarke.
Resnično mislim, da bo to pismo postalo politična klasika, saj “Janšev nož” predstavlja v najbolj zgoščeni obliki tisto, česar slovenska politika ne bi smela delati. Pa dela, ker je kratkovidna, samozaverovana, pritlehna in resnično meni, da se v Ljubljani rojeva svetovna politika.

JANŠA VEDNO DO ROBA ALI ČEZ

Če na kratko označim tehnologijo Janševe politike, lahko rečem, da je bila vedno takšna, da je politične akterje potiskala do roba sprejemljive politične realnosti ali čez njega  ter hkrati zahtevala popolno poslušnost in ustrežljivost politikov desnice. To je včasih delovalo, največkrat pa ne. Naj omenim samo zadnji primer, ko se je Franc Bogovič, predsednik Slovenske ljudske stranke, več ukvarjal s statusom Janeza Janše kot s svojo stranko in volitvami.
Bogovičeva ustrežljivost je med drugim pripeljala Slovensko ljudsko stranko tako daleč, da je izpadla iz državnega zbora. To je na koncu precej spremenilo politični zemljevid Slovenije, na škodo desnice, seveda.

JANŠA ČEZ ROB TUDI Z JUNCKERJEM

Očitno je Janša menil, da lahko na tak domač način obračunava tudi z vrhunskimi evropskimi politiki desnice; če odmislimo, da politična sporočila a la "zabosti nož v hrbet" spadajo bolj v obdobje komunistične internacionale.
Janša je namreč Junckerja z nožem potisnil v položaj z le dvema možnostima. Da ga Juncker posluša in Alenko Bratušek zamenja, s čimer pa bi odprl božjastne probleme. Stavim svoj klobuk, da se nobena slovenska vlada ne bi mogla v nekem realnem času poenotiti za skupnega komisarja, ki bi bil tudi ženskega spola in iz prave politične kvote (tako kot je Bratuškova), ker bi drugače evropski parlament to komisijo zavrnil. V praksi torej Janez Janša ni od Junckerja zahteval nič več in nič manj kot to, da "vrže" izvolitev evropske komisije. In to zaradi nekih višjih ideoloških interesov. Kljub vsej privlačnosti nadaljevanje prepuščam bralčevi domišljiji.
Torej še enkrat, za Junckerja je bila odločitev lahka. Poleg tega pa je tudi vprašanje prestiža, zakaj bi se priklonil nekemu politiku iz majhne države.

JODLARKA BRATUŠKOVA

Janša razglaša v pismu Bratuškovo, ker je pela Bandiero rosso, najmanj za prestopnico. Seveda Bratuškova kot premierka tega ne bi smela storiti, saj ima pesem politične konotacije. V normalnih parlamentarnih razmerah bi kot premierka zato padla. V naših pa seveda ne.
Sem pa prepričan, da bi Bratuškova z Jorgeom Haiderjem, če bi bil še živ, v irhastih kratkih hlačah in gojzaricah prepevala tudi Horst-Wessel-Lied, če bi ocenila, skupaj z "ZaresSvetovalci", da bi s tem kaj pridobila. Alenka Bratušek za desetinko politične točke zamenja devet desetin svojih (političnih) kril in hlač.
Vendar pa je Janez Janša z Bandiero rosso izbral slab primer, saj je to pesem italijanskega delavskega gibanja in predstavlja konkreten boj za delavske pravice. To pa v Evropi ne more biti nespodobno.

NESPODOBNA AB JE LAHKO EVROPSKA ZVEZDA

Kot sem že zapisal, je Alenko Bratušek iz popolne politične anonimnosti povzdignil val "levega" strahu, da je vse boljše, samo da ne bo premier Janez Janša.
Pri tem so držali svečo vsi pomembni predstavniki "levice". Milan Kučan s počastitvijo inavguracije Pozitivne Slovenije in s tem Zorana Jankovića. Spet Milan Kučan s počastitvijo dogodkov, na katerih so rušili Zorana Jankovića in povzdignili Alenko Bratušek. Predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je legaliziral magistrsko delo Alenke Bratušek. Premier Miro Cerar, ki je bil takrat kot pomemben kreator javnega mnenja lepo tiho. Tudi večni Karl Erjavec in teflonski Dejan Židan, ki sta z Bratuškovo sestavila vlado. Da o izginulemu Gregorju Virantu ne govorimo. Seveda vsi s figo v žepu.
Zdaj pa, ko jih je Bratuškova prehitela po desni, svetohlinsko moralizirajo, češ gada smo redili na prsih.

ROMANA JORDAN PA GRE V POZABO

Donedavne evropske poslanke Romane Jordan osebno ne poznam. Toda že bežen pogled na njeno delo in razmišljanje pokaže bleščeče desetletno delo v evropskem parlamentu. Deset let je bila članica ter zadnjih pet let celo podpredsednica velikega komiteja za industrijo, raziskovanje in energijo. Z malo pretiravanje lahko rečem, da Romana Jordan predstavlja tisto najbolj odlično, kar lahko Slovenija ponudi. Bleščeč razum jedrske fizičarke, pridnost in zavzetost za evropske ideje.
In zakaj potem ni bila na spisku SDS za tretji mandat? Sama o tem ni dajala oprijemljivih izjav. Toda nekateri trdijo, da je zagrešila naglavni greh, ko je v Bruslju podpisala  resolucijo, ki se je zavzemala za istospolno partnerstvo. To pa je seveda proti strankarski usmeritvi SDS. Poleg tega naj ne bo dovolj odločno - ob izbruhu afere KPK - podprla Janeza Janše, še več, na enem od posvetov ožjega vodstva SDS je dala vedeti, da bo treba razmišljati tudi o "namestniku" predsednika stranke ... In je očitno dovolj, da je stranka ni uvrstila na listo za evropske volitve.
In tu imamo po eni strani zgražanje Janeza Janše zaradi nesposobnosti Alenke Bratušek, po drugi strani pa zaradi strankarske discipline njegova stranka zavrže takšen potencial, kot je Romana Jordan.

SLOVENIJA NA NAJNIŽJEM SKUPNEM IMENOVALCU

V približno razumnih razmerah bi se lahko Slovenija politično poenotila na primer za  Romano Jordan (navajam jo simbolno, kot antipod Alenki Bratušek) in jo enotno prek vlade predlagala Junckerju, ki bi jo zaradi njenih vrhunskih kvalitet in ženske kvote zelo težko zavrnil, zlasti če bi bila edina izbira.
A tako se je Slovenija spet poenotila na najnižjem, skorajda pouličnem skupnem imenovalcu - Alenki Bratušek, in pokazala sebi in svetu najslabši obraz. Psihoterapevt bi rekel, da so prav zaradi tega vsi akterji tako togotni, saj nam Alenka Bratušek nastavlja ogledalo. Cinik pa, da strokovnost ni važna, ampak to, kako lahko nekdo brezobzirno izkoristi trenutni politični položaj in postane politični dejavnik. In prav to je naredila Bratuškova.
 
P. s.: Seveda za nekatere akterje ni vse črno, temveč odlično. Milan Kučan je lahko zadovoljen, ker Miro Cerar nikakor ne bo odpiral vprašanj o njegovem preteklem delovanju. Z afero Bratušek so tudi razni temni lobisti dobili čas, da še bolj stiskajo obroč okoli Cerarja. Mira Cerarja, ki je zaradi politične infantilnosti sprožil afero z Alenko Bratušek, okoli katere se prav tako zbirajo "maherji", ki ti za debel zrezek prodajo celo kravo (Slovenijo).
 
Bojan Korsika je podjetnik in publicist
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi izdajatelja spletnega portala Požareport.si

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Janeza Janše Jeana-Clauda Junckerja Alenke bratušek franc bogovič Jorgeom Haiderjem Milan Kučan Zorana Jankovića milan brglez miro cerar karl erjavec Dejan Židan Gregorju Virantu Romane Jordan

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Juncker, Janša in hladno orožje. In še R. Jordan vis-à-vis A. Bratušek