objavi na
pozareport.si

forum

Necenzurirano

Sobota, 20. september 2014 ob 08:40

Cerar - prvi premier, ki je prišel iz elite. Pred levico pa, kapo dol!
2014 Pozareport

Odpri galerijo

Miro Cerar je po meteorski zmagi na julijskih parlamentarnih volitvah zaprisegel kot predsednik 12. vlade v samostojni Sloveniji. Blitzkrieg Stranke Mira Cerarja, ki je do včeraj praktično še ni bilo, je nov dokaz, da se politične stranke v Sloveniji ne izplačajo in politične zakonitosti parlamentarne demokracije pri nas ne veljajo, po drugi strani pa novi in novi obrazi levice (desnica jih namreč praktično nima) dokazujejo lucidno tezo Sebastjana Jeretiča, svetovalca za politični marketing in trenutno tudi kandidata za piranskega župana, kako  so vedno nove stranke na levici pač posledica dejstva, da so ljudje, ki levici vladajo iz ozadja, politično evidentno močnejši od politikov levice na tako imenovani prvi fronti liniji.

MIRO CERAR MLAJŠI KOT DEDIČ IZ ANGLIJE

Miro Cerar je tudi prvi predsednik vlade, ki se je rodil iz elite. Ne samo iz odlično plačane "pravniške elite", kot so površno ocenili na časniku Finance, ampak iz slovenske družbene elite ali višjega sloja nasploh. Kot sin nekdanje vrhovne državne tožilke, ministrice za notranje zadeve in podpredsednice stranke LDS ter vrhunskega športnika in odvetnika je bil predestiniran in vzgajan za politika. Od tod tudi malce plemiško ime Miro mlajši, kot nekakšen "dedič". Podobno Angliji.
Za razliko od njegovih predhodnikov, Lojzeta Peterleta, Janeza Drnovška, Andreja Bajuka, Toneta Ropa, Janeza Janše, Boruta Pahorja in Alenke Bratušek, ki so vsi po vrsti (morda je bil delna izjema Bajuk, predvsem zato, ker je pripotoval iz povsem drugačnega geografskega in socialnega miljeja - Južne Amerike) vzniknili iz "nižjih" družbenih slojev, tako rekoč kot samorastniki.
Ali bosta elitna vzgoja in "zlata žlica", česar je bil deležen Miro Cerar mlajši, med politično kariero njegova prednost ali slabost, bomo še videli. Zaenkrat pa lahko netvegano ugotovimo vsaj troje:
Prvič. Cerar je imel že celo vrsto funkcij, od predsednika šolskega sveta na eni od ljubljanskih šol do predsednika sodnega sveta, a se ni še nikjer proslavil.
Zlasti z "leadershipom" ne.
Ljudi (volivce) je očaral zgolj s honorarnimi predavanji o morali in pravni državi, čeprav se je že izkazalo, da si zna za iste besede na istem kraju dvakrat "pomotoma" zaračunati potne stroške. Za njegovo medijsko pojavo so poskrbeli drugi.
Drugič. V primeru Alenke Bratušek ter njene (samo)nominacije za slovensko komisarsko v Bruslju se Cerar ni razgalil samo kot cagav ter moteče neodločen politik, ampak tudi kot politični analfabet.
Ko je Cerar prvič javno napovedal, da bo - zaradi Bratuškove - pisal Jeanu-Claudu Junckerju v Bruselj, so me poznavalci politike prepričevali, da je Cerar "preveč previden", da bi to izustil, ne da bi bila z Junckerjem predhodno dogovorjena in Cerar ne bi že točno vedel, kaj mu bo Juncker odgovoril.
Na koncu pa se je izkazalo, da Cerar in Juncker nista bila čisto nič dogovorjena, Juncker ga je celo postavil na laž, o tem, kaj sta govorila po telefonu, zdaj Cerar, če smo logično razumeli njegove izmikajoče se besede na sredinem parlamentarnem odboru za evropsko politiko, Juckerju ne upa niti več telefonirati!
In tretjič. Sestava ter program Cerarjeve vlade sta premalo ambiciozna, vlada pa že zdaj deluje razglašeno. Na primer: vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je takoj po zaslišanju bodočega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter njegovih izjavah o drugem tiru in razvojnih oseh zahteval sestanek vrha koalicije
Gre za tipično vlado status quo.
Poleg tega se (nam) že svita, da Miro Cerar niti znotraj vlade ne bo kakšen poseben center moči ali vpliva. Moč in vpliv na nove izvršne oblasti bosta namreč prerazporejena med ministra za finance Dušana Mramorja ter poslovne lobijein morda še do ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča.
Slednji, zaradi svoje preteklosti, avreole bivšega heroja Komisije za preprečevanje korupcije in posledično javnomnenjske pozicije utegne Cerarju prevzeti celo "glavno besedo" na področju morale, korupcije in pravne države.
Sicer pa je mandatar Cerar svojo vladno ekipo sestavil tudi na podlagi elitnega (in dednega)  prijateljstva. Mariborska odvetnica Vesna Györkös Žnidar, pravijo naši viri, je ministrica za notranje zadeve postala predvsem zato, ker je bila njena mama, Elizabeta Györkös, danes tožilka v pokoju, dolgoletna prijateljica pokojne Zdenke Cerar, mame Mira Cerarja.
In spomnimo, po zaslišanju kandidatke za notranjo ministrico Vesne Györkös Žnidar pred poslanci je moral Cerar popravljati njene izjave o statusu policistov, ki jih je nameravala odvetnica izvzeti iz javnega sektorja.  Kot da se Cerar in Vesne Györkös Žnidar prej nista pogovorila o ciljih vlade.
Kaj potem takem še sploh ostane - Miru Cerarju mlajšemu?

LEVICI PRIPADLO VSE - JE ZMAGOVALKA TRANZICIJE

Po drugi strani pa veliko, praktično skoraj vse, ostane levici. In stricem iz ozadja, ki se, ne pozabimo, tudi pomlajujejo. Tukaj je že nova generacije stricev iz ozadja - Gregor Golobič & Co..
Pred julijskimi parlamentarnimi volitvami je imela levica dva strateška cilja - poleg zmage na volitvah, seveda. Eliminacija Janeza Janše (plus marginalizacija ali izolacija njegove stranke SDS) in odstranitev Zorana Jankovića na nivo lokalne politike.
Dokazi, ne samo indici, se okoli slednjega kar vrstijo. Janković je famozno poročilo protikorupcijske komisije - za razliko od Janše - zlahka preživel na svoji javni funkciji župana prestolnice, zoper Jankovića ni bilo (dirigiranih) uličnih demonstracij in metanja granitnih kock. Levica pa mu tudi med aktualnimi lokalnimi volitvami ni zoperstavila županskega kandidata, ki bi Zorana Jankovića vsaj malo ogrozil.
Oba cilja sta - dosežena. Še več, levica je prišla celo blizu tako imenovane ustavne večine, desnica je zreducirana na eno tretjino politične scene (zato so tudi raznorazni Gregorji Viranti ali Nove Slovenije postali povsem odveč), "mainstream" medije itak že tradicionalno ter zlahka obvladuje (čeprav so novinarji, razen redkih starih in bolj podjetnih uredniških izjem, postali praktično socialni reveži in pretežno tudi zagrenjene osebnosti, so pa še vedno - za tisoč ali nekaj več evrov mesečne plače - ponižno pripravljeni poročati vse, kar je oportuno), da si tudi kadrovsko lahko privošči več kot kdajkoli prej. Odhod Alenke Bratušek v Bruselj, ob protestu večine državljanov, samo transparentno potrjuje zapisano moč levice.
Ne samo, da je bil Miro Cerar mlajši prisiljen požreti ponižanje med postopkom samokandidature Alenke Bratušek (ki ga je - citiramo slikoviti opis kolumnista Dejana Steinbucha, kot - političnega - osnovnošolčka poslala v kot), pred dnevi je moral Cerar njeno kandidaturo celo vehementno podpreti, in nihče od treh evropskih poslancev slovenske levice (Tanja Fajon, Ivo Vajgl in Igor Šoltes) v evropskem parlamentu ne bodo glasovali zoper evropsko komisijo, če bo komisarka tudi Bratuškova.
Milan Kučan in levica sta - preprosto rečeno - popolna zmagovalca zadnje faze tranzicije. Skratka, levica, kapo dol!

P.S. Kar se tiče Karla Erjavca in Dejana Židana, ki naj bi Miru Cerarju, kot banalno naivno svarijo pavperizirani veliki mediji, utegnila mešati štrene, češ - nista zaveznika, ampak politična nasprotnika, mislim, da ne gre za resno nevarnost Cerarjevi vladi kot projektu levice.
Po zadnjih aferah na ministrstvu za zunanje zadeve lahko namreč mirno zapišemo, da je Erjavec destabiliziran bolj kot kdajkoli prej, nekateri celo trdijo, da je to začetek njegovega konca.
Dejanu Židanu, ki so ga strici iz ozadja uporabili predvsem zato, da so lahko na hitro odstavili Igorja Lukšiča, pa stranka definitivno fizično razpada, kar potrjujejo celo najzvestejši člani Socialnih demokratov. Po nekaterih informacijah se revitalizacija socialnodemokratskega bloka sploh ne načrtuje več znotraj stranke SD, ampak okoli – Desusa …
Poleg tega ima Miro Cerar, ob svoji strani, Desusu in Socialnih demokratih, v parlamentu zagotovljeno še dodatno večino. To sta stranki Zavezništvo Alenke Bratušek in Združena levica, ki se bosta ukvarjali predvsem z - Janezom Janšo …

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
miro cerar Sebastjana Jeretiča Lojzeta Peterleta Janeza Drnovška Andreja Bajuka Toneta Ropa Janeza Janše Boruta Pahorja Alenke Bratušek Jeanu-Claudu Junckerju Matjaž Han Petra Gašperšiča Dušana Mramorja Gorana Klemenčiča Vesna Györkös Žnidar Elizabeta Györkös Zdenke Cerar Gregor Golobič Janeza Janše Zorana Jankovića Gregorji Viranti Dejana Steinbucha Tanja Fajon Ivo vajgl Igor Šoltes Milan Kučan

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Cerar - prvi premier, ki je prišel iz elite. Pred levico pa, kapo dol!